Skip to Content

Pogosta vprašanja

Z uporabo pomivalnega stroja so gospodinjska opravila lažja, hkrati pa prihranite čas. Poleg tega je to boljše za okolje; pomivalni stroj porabi manj energije in vode, kot če posodo pomivate ročno. Na splošno lahko v pomivalnem stroju pomivate vso posodo, ki jo je proizvajalec označil za primerno oziroma varno za strojno pomivanje. Če upoštevate nekaj preprostih pravil in uporabite najprimernejši Somatov izdelek, bo vaša posoda vselej, ko jo vzamete iz pomivalnega stroja, brezhibna in sijoča.

Predhodno izpiranje/pomivanje
Odvisno od znamke pomivalnega stroja lahko nekatere programe s ciklom izpiranja izberete neposredno. Ti programi po navadi zagotavljajo  intenzivnejše pomivanje. Informacije o tem so v navodilih za uporabo pomivalnega stroja oziroma na spletni strani proizvajalca stroja. S funkcijo predhodno izpiranje/pomivanje določimo, da stroj najprej izpere ostanke hrane, ki se lahko enostavno odstranijo že s hladno vodo. Pomivalni cikel se nato začne s svežo vodo, še preden stroj doda detergent za strojno pomivanje posode iz predalčka. Odvisno od izbranega programa se voda segreje do določene temperature, ki je po navadi med 35 in 75 °C. Pomivalni cikel traja od 15 do 90 minut; zaključi se tako, da se pomivalna voda izčrpa iz pomivalnega stroja.

Vmesno izpiranje
Vsi programi vključujejo vmesno izpiranje. V tem ciklu se odstranita vsa morebitna preostala voda z detergentom in umazanija, posoda pa je pripravljena na končno izpiranje. Vmesno izpiranje se konča, ko je voda izčrpana iz stroja.

Končno izpiranje
Vsi programi, razen predhodno izpiranje, imajo končno izpiranje. Voda steče v pomivalni stroj in se v okviru standardnih programov segreje do največ 75 °C. Med segrevanjem se sredstvo za izpiranje samodejno doda iz razpršilnika. Kadar uporabljamo Somat 7, 10 oziroma Gold Somat All in One ter Somat Gold, ne potrebujemo dodatnega sredstva za izpiranje, saj je že vključeno v te izdelke.

Sušenje
Vsi programi, razen zelo kratkega cikla ''samo izpiranje'', ki je namenjen hitremu pomivanju kozarcev, vključujejo sušenje. Shranjena toplota, ki je ostala od zadnjega izpiranja, pomaga posušiti posodo. Program sušenja po navadi traja od 20 do 70 minut.

Regeneracija
Večino pomivalnih strojev lahko uporabljamo s soljo Somat Special Salt. Ti pomivalni stroji samodejno regenerirajo vgrajen mehčalec vode v primernih časovnih obdobjih, in sicer tako, da uporabijo raztopino soli iz rezervoarja. Če uporabljamo Somat All in One oziroma Somat Gold, ni treba dodati soli za pomivalne stroje, če trdota vode ne presega 21 °dH (nemška lestvica za trdoto vode).

Najprej priporočamo, da znižate temperaturo pomivanja na 50 °C oziroma 55 °C. S tem boste prihranili približno 84 kWh elektrike in 1.497 litrov vode na leto.

Priporočamo, da uporabite samodejni program. S tem bo vaš pomivalni stroj našel najboljše nastavitve za posodo v stroju, hkrati pa bo uporabil ustrezno količino vode in energije. Posodo zložite in razvrstite tako, kot priporoča proizvajalec v navodilih za uporabo. Redno preverite in očistite sistem rešet in odvod. Na koncu vam svetujemo, da pomivalni stroj, če je le mogoče, vklopite samo, ko je poln.

Samodejni programi se prilagodijo na najboljše nastavitve za posodo, ki je zložena v pomivalnem stroju, hkrati pa uporabljajo ustrezno količino vode in energije, s čimer pomagajo pri varovanju okolja.

Sodobni detergenti za strojno pomivanje posode lahko pri pravilni uporabi dosežejo želeni učinek pomivanja celo pri 50 °C ali 55 °C s samodejnimi programi.

Izraza "primerno za strojno pomivanje" in "varno za strojno pomivanje" se pogosto uporabljata pri opisovanju lastnosti posode. Izraz "primerno za strojno pomivanje" ni uradno definiran; proizvajalec posode ga uporablja glede na svoje lastne izkušnje. Po drugi strani pa se izraz "varno za strojno pomivanje" nanaša na dva mednarodna standarda – EN 12875-1 in -2, ki se uporabljata za testiranje in ocenjevanje nekovinske posode. Rezultati teh testov se prikažejo s standardiziranim znakom, ki predstavlja največje možno število pomivalnih ciklov, ki jih posoda lahko prenese, preden se poškoduje. Trenutno za kovinske predmete še ni standardiziranih testov. Lonci in ponve, ki so narejeni iz nemagnetnih kovin oziroma iz samo enega materiala, se po navadi brez težav pomivajo v stroju; takšna posoda je velikokrat označena z oznako "varno za strojno pomivanje". Če je predmet narejen iz različnih materialov, npr. trup je narejen iz kovine, ročaji pa so narejeni iz plastike, in niste prepričani, ali je primeren za pomivalni stroj, se je najbolje posvetovati s proizvajalcem.

Posoda je narejena iz različnih materialov. Kako se bo posoda pomila v pomivalnem stroju, je odvisno od materiala oziroma materialov in od načina izdelave.

Nerjavno jeklo
Pribor, lonci, ponve, ploska posoda za strežbo, zajemalke, lopatice in cedila so po navadi narejeni iz nerjavnega jekla. Za razliko od železa in "navadnega" jekla nerjavno jeklo ne zarjavi, ker so med proizvodnjo železu primešane različne količine drugih kovin, predvsem kroma in niklja. Nerjavno jeklo se po navadi lahko pomije v pomivalnem stroju.

Steklo
Steklo se pogosto uporablja za izdelavo gospodinjskih predmetov, ker ima posebne lastnosti: je prozorno, odbija in lomi svetlobo, se sveti, je nepropustno in odporno proti kemikalijam. Steklo se po navadi lahko opere v pomivalnem stroju.

Srebro
V pomivalnem stroju se najpogosteje pomiva srebrn pribor. Predmeti, ki niso primerni za pomivanje v samodejnih pomivalnih strojih, so okrasni podstavki, sklede in ploska posoda, držala za čajne kozarce, solnice ter posodice za poper in sladkor, ki so po navadi prekrite z mnogo tanjšimi plastmi srebra, poleg tega imajo pogosto dodaten nanos laka.

Les
Nelakirani leseni predmeti, ki niso zlepljeni, na primer kuhalnice, se lahko pomijejo v pomivalnem stroju. Vendar bodo ti predmeti sčasoma zbledeli.  pogosto postanejo tudi grobi. V lesenih ploščah z večjo površino lahko nastanejo razpoke. Leseni ročaji na priboru lahko postanejo topi oziroma lahko razpokajo. Lakiran les ni primeren za strojno pomivanje. Les se napihne, zaradi česar se lak začne luščiti.

Keramika
Posodo, ki je narejena iz keramike, lahko razdelimo v štiri skupine: kamenino, lončevino, porcelan in steklasti porcelan. Ko govorimo o varnosti pomivanja v pomivalnem stroju, je pri teh materialih dobro upoštevati naslednje pravilo: bolj trden in manj porozen material je bolj varen v pomivalnih strojih.  

Plastika
V pomivalnih strojih, ki nimajo pokritih grelnih elementov, se lahko plastični deli zelo hitro deformirajo, če jih postavite na spodnji odcejevalnik. Zato je najboljše, da vse plastične predmete postavite na zgornjega. Kadar je plastika izpostavljena hrani, ki hitro pušča madeže (paradižnikov sok, kečap, korenčkov sok, pesa, rdeče zelje), lahko spremeni barvo.

Srebrn pribor in pribor iz nerjavnega jekla lahko operete v istem pranju. Vendar je vseeno najbolje, da se različne vrste kovine med pranjem med seboj ne dotikajo, saj se lahko kovine v nasprotnem primeru dobijo madeže.

Nelegirani aluminij bo reagiral s kislinami kot tudi z bazami; lahko nastanejo celo površinske spremembe, čeprav je bil v stiku samo z vodo. Črni madeži na aluminiju so t.i. "vodni madeži". Takšne vrste aluminija – pogosto se uporablja za stiskalnice za česen – se ne sme pomivati v pomivalnem stroju, ker so takšne poškodbe trajne. O loncih in ponvah iz aluminija se je najbolje posvetovati s proizvajalcem, ki vam bo povedal, ali je takšna posoda primerna oziroma varna za pomivanje v pomivalnem stroju. Celo izpostavljene aluminijaste plasti na dnu loncev in ponev lahko pomenijo, da so ti neprimerni za pomivalni stroj.

Preden posodo zložite v pomivalni stroj, odstranite vse ostanke hrane, ki jih zlahka postrgate s površine. Predhodno izpiranje v pomivalnem koritu ni potrebno niti ni ekološko. Edina izjema so ostanki, ki niso vodotopni, na primer špinača, cigaretni pepel ali nasekljane začimbe. Te je najbolje izprati, saj se drugače lahko usedejo na posodo.

Posoda mora biti varno zložena na odcejalnike. Še zlasti moramo paziti pri zlaganju kozarcev, saj se drugače lahko poškodujejo zaradi drgnjenja drug ob drugega.

Skodelice lahko postavimo ob robove odcejalnika, medtem ko je globoke posode najbolje postaviti v sredino. Priporočamo, da predmetov ne zlagate ohlapno enega na drugega, saj lahko tako nastane "senca", ki bo preprečila, da bi voda prišla do vseh predmetov v pomivalnem stroju.

Poleg tega se prepričajte, da se pršilne roke lahko prosto premikajo.

Večje predmete je najbolje položiti v spodnji odcejevalnik, bolj občutljivi predmeti, kot so kozarci in skodelice, pa naj bodo v zgornjem.

Priporočamo, da jedilni pribor nerazvrščeno postavite v košarico za pribor, in sicer z držali navzdol. Če ima vaš stroj tudi stojalo tudi za pribor, lahko pribor razvrstite, ko ga polagate na stojalo.

V pomivalnih strojih, ki nimajo pokritih grelnih elementov, se lahko plastični deli zelo hitro deformirajo, če jih postavite na spodnji odcejevalnik. Zato je najboljše, da vse plastične predmete postavite na zgornjega.

Ko se program zaključi, pustite pomivalni stroj nekaj minut rahlo odprt, da se posoda ohladi. Začnite s spodnjim odcejevalnikom, zato da voda, ki je morebiti zgoraj, ne kaplja na posodo, zloženo spodaj.

Kadar ga uporabljate pravilno, pomivalni stroj ne zahteva dnevnega čiščenja, saj se pomivalna komora in odcejevalniki med pomivanjem samodejno čistijo. Kljub temu je treba rešeta redno čistiti.

Če dodate premalo detergenta za strojno pomivanje, se iz posode ne postrgajo večji oziroma zelo mastni ostanki hrane; če izberete neprimeren program glede na stopnjo umazanije, lahko v pomivalnem stroju ostanejo maščobni ostanki oziroma sloji hrane. Vse to lahko poslabša kakovost pomivanja, saj omejuje pretok vode znotraj sistema. V tem primeru oziroma v vseh drugih, ko rezultat pomivanja ni več sprejemljiv, je treba očistiti šobe za vodo oziroma pršilne roke.

Priporočamo, da redno (enkrat mesečno ali na dva meseca) naredite čistilni cikel s Somat Machine Cleaner, saj bodo tako vidni in skriti deli stroja, ki skrbijo za pretok vode, čisti.

Stranske robove pomivalnega stroja lahko pomijete z večnamenskim čistilom za gospodinjstvo namesto s čistilom Somat Machine Cleaner. Enostavno ga nanesite z vlažno krpo, nato pa obrišite umazanijo.

Cev za odtok vode mora biti priključena pred sifonom, ki ima vlogo pasti za vonjave. Poleg tega cev ne sme biti poškodovana.

Morda ste glede na količino umazanije na posodi izbrali napačen program pomivanja. Zaradi tega so v filtru in na rešetu ostanki umazanije.

Rešitev: V pomivalni stroj obesite plastenko čistila Somat Machine Cleaner in vključite čistilni cikel v skladu z navodili, pri čemer izberite enega najbolj intenzivnih programov.

Eden od možnih vzrokov so lahko tudi ostanki umazanije na tesnilih za vrata.

Rešitev: Navlažite krpo s čistilom in očistite tesnilo za vrata.

Če se vonjave pojavijo, ker pomivalni stroj uporabljate z daljšimi časovnimi presledki, se jim lahko izognete tako, da uporabite izdelek Somat Deodorizing Pearls®. Tablete Somat 7, 10 ali Somat Gold pomagajo nevtralizirati neprijetne vonjave. Rezultat je popolna svežina vašega pomivalnega stroja po vsakem pomivanju.

Skoraj vse gospodinjske pomivalne stroje lahko priključimo na dotok tople vode. Temperatura te vode praviloma ne bi smela presegati 60 °C. Za več informacij se je najbolje posvetovati s proizvajalcem pomivalnega stroja. Če je pomivalni stroj priključen na dotok tople vode, boste porabili manj energije, saj potrebujete manj elektrike, da segrejete vodo med programom pomivanja. Dejanska količina energije, ki jo s tem prihranite, je odvisna od vode, ki teče v pomivalni stroj, in od sobne temperature.

Moč čiščenja našega detergenta Somat je dokazano zelo dobra pri strojih, ki so priključeni na vir tople vode. Tudi sestavine, ki so občutljive na toploto, na primer encimi v naši formuli, razvijejo svojo polno delovanje: topla voda v prvem ciklu (predhodno izpiranje oziroma glavni cikel, odvisno od izbranega programa) bo ohlajena na okoli 30 °C zaradi temperature posode in notranjih sten pomivalnega stroja.

Če uporabljate večnamenske tablete (npr. Somat All in One ali Somat Gold), vam ni treba dodati sredstva za izpiranje. Kadar pomivate z vodo, ki ima trdoto do 21 °dH (nemška lestvica za trdoto vode), ni treba dodati regeneracijske soli. Kadar je ta stopnja trdote višja, je regeneracijska sol koristna, saj zaščiti pomivalni stroj in zagotavlja najboljše rezultate. Pri nekaterih pomivalnih strojih se ob pomanjkanju sredstva za izpiranje oziroma soli prižge opozorilna lučka. Te lučke lahko prezrete, če pravilno uporabljate večnamenske tablete.

Detergenti za ročno pomivanje posode niso primerni za pomivalne stroje. Ti izdelki ustvarjajo peno, ki lahko prodre v spodnji del stroja in sproži t. i. "aqua-stop". V tem primeru bi morali poklicati serviserja, da bi stroj popravil. Zato priporočamo, da posodo, ki ste jo predhodno ročno pomili, dobro izperete, preden jo zložite v pomivalni stroj.

70/75 °C Intenzivno
Lonci in ponve z običajno oziroma večjo umazanijo

65 °C Normalno oz. univerzalno
Posušeni ostanki hrane

50/55 °C Normalno oz. univerzalno
Običajno umazana posoda

45/55 °C Varčevanje z energijo / Eko
Običajno umazana posoda (ta program lahko traja dalj časa kot osnovni program)

35 °C – 45 °C Občutljivo / Steklo

Rahlo umazana posoda, občutljiva na toploto (predvsem kozarci)

35 °C – 60 °C Hitro / Kratko

Rahlo umazana posoda brez posušenih ostankov hrane (program traja manj kot eno uro, vendar lahko porabi več električne energije)

Lahko, da ste izbrali napačen program, lahko ste nepravilno zložili posodo v stroj ali pa so na posodi ostali netopni ostanki. Slabim rezultatom pomivanja se najbolje izognete tako, da večje ostanke hrane postrgate s posode, nato pa jih takoj zložite v pomivalni stroj. Prepričajte se, da je posoda v stroju pravilno zložena. Škropilne roke se morajo prosto vrteti, šobe ne smejo biti zamašene. Sledite našim nasvetom za najboljše zlaganje posode.

Peščene usedline v kozarcih, skodelicah, skledah oziroma ozkih posodah nastanejo, če je bila posoda preveč umazana oziroma ste izbrali prenizko temperaturo za pomivanje. Priporočamo, da visokih, ozkih kozarcev ne postavite ob robove zgornjega odcejalnika, saj voda ne bo imela neoviranega dostopa do vseh predmetov. Če se ostanki hrane ne izperejo, je to pogosto zato, ker je bila posoda v "slepih kotih" oziroma, zaščitena pred vodnimi curki zaradi drugih predmetov. Redno preglejte sistem rešet in šob; odstranite morebitne blokade, da se izognete širjenju in odlaganju ostankov hrane.

Če vrečko črnega čaja pustimo predolgo v skodelici, se lahko naredi prevleka na notranji strani skodelice. Takšne madeže je včasih še posebno težko odstraniti, če je voda, ki jo uporabljate, zelo trda, poleg tega nekatere vrste čajev puščajo bolj trdovratne madeže kot druge. Čajne madeže lahko odstranimo tako, da povečamo količino detergenta v prahu za strojno pomivanje posode, oziroma tako, da uporabimo večnamensko tableto Somat, s programom, ki ima temperaturo 50 ali 55 °C. Tablete Somat 7, 10 oziroma Gold lahko odstranijo čajne madeže tudi pri nizkih temperaturah.

Maščobne usedline se zbirajo in zadržujejo v rešetu in prostoru za pomivanje posode, kadar pogosto pomivate zelo mastno posodo, in pri tem uporabljate kratke programe oziroma hitre cikle. Program za pomivanje posode je vedno treba izbrati glede na to, kako umazana je posoda. Priporočamo, da odvečne maščobne ostanke postrgate s posode oziroma ponev, npr. uporabite rabljen pribor ali papirnato brisačko, preden jih zložite v pomivalni stroj. Za pomivanje notranjosti pomivalnega stroja priporočamo uporabo izdelka Somat Machine Cleaner (če je na voljo v vaši regiji).

Če uporabljate regeneracijsko sol za mehčanje vode, lahko na posodi ostane vodotopna prevleka, ker je nekaj solne raztopine ušlo iz rezervoarja za regeneracijsko sol. Za to lahko obstaja več razlogov:

  • Pokrov rezervoarja za sol ni dovolj dobro pritrjen, zaradi česar je lahko solna raztopina iztisnjena v pomivalni prostor. V tem primeru morate pokrov pravilno zapreti.
  • Pokrov ima lahko manjšo razpoko in ga je treba zamenjati.
  • Med polnjenjem rezervoarja se je lahko v prostor, kjer se pomiva posoda, razlila odvečna solna raztopina. V tem primeru priporočamo, da izberete kratek pomivalni cikel in stroj vključite, ko je prazen oziroma brez posode.

To je lahko vodni kamen. Takšna prevleka lahko nastane, kadar uporabljate detergent v prahu za strojno pomivanje posode oziroma tablete brez dodane funkcije soli, poleg tega pa v sistemu za mehčanje vode ni regeneracijske soli. V tem primeru priporočamo, da sol ponovno napolnite oziroma uporabite večnamenske tablete, ki vsebujejo funkcijo sol (npr. Somat All in One ali Somat Gold). Če je trdota vode večja od 21 °dH (nemška lestvica za trdoto vode), lahko vodni kamen nastane, tudi če uporabljate večnamenske tablete. V tem primeru morate v rezervoar za sol dodati tudi sol, hkrati pa uporabite večnamenski čistilni izdelek. Preverite enoto za mehčanje vode, v skladu z navodili za pomivalni stroj, in preverite, ali je nastavljena na lokalno trdoto vode.

Takojšnja rešitev: Vključite prazen pomivalni stroj skupaj s Somat Machine Cleaner in izberite najbolj intenziven program. Tako boste odstranili vodni kamen. Če je pomita posoda v celoti prekrita z belo, netopno plastjo, lahko posodo pustite v stroju, ko ga ponovno vključite s čistilnim sredstvom za pomivalni stroj. Izjema: Materiali, ki so občutljivi na kislino, na primer emajl oziroma okrašena posoda.

Madeži so verjetno posledica vrste hrane, ki ste jo zaužili. Srebro se lahko navzame madežev, kadar pride v stik z ostanki hrane, ki vsebujejo žveplo, na primer z gorčico, jajci, stročnicami, ribami itd. Ostanki hrane, ki vsebujejo žveplo, imajo v pomivalnem stroju več časa, da vplivajo na posamezne predmete, kot bi ga imeli med ročnim pomivanjem posode. Tablete za strojno pomivanje posode Somat imajo posebno funkcijo, ki preprečuje madeže na srebru, če so ti madeži posledica žveplenih spojin iz ostankov hrane. Če je količina ostankov hrane velika oziroma če se stroj uporablja z daljšimi časovnimi presledki, priporočamo, da srebro takoj po uporabi ročno pomijete oziroma predhodno uporabite mrzlo izpiranje, takoj ko te predmete zložite v stroj. Priporočamo tudi, da se izogibate vsem morebitnim stikom med predmeti iz srebra in iz nerjavnega jekla. Vendar pa se madeži na srebru pojavijo tudi iz drugih razlogov, ne samo zaradi zunanjih vplivov. Ključno vlogo imata sestava in predelava srebrne prevleke. Tako lahko na primer srebro, ki je označeno s številko 800, dobi zlato do svetlo rjavo barvo zaradi visoke vsebnosti bakra (200 delcev na 1000). Zaradi tega je manj primerno za strojno pomivanje posode. Če je bil predmet kasneje prevlečen s srebrom v galvanski kopeli, bo imel lastnosti, primerljive s srebrno prevleko s številko 90 ali 100. Zelo star srebrni pribor, pri katerem se je srebrna prevleka s časom obrabila, tako da se lahko celo vidi osnovni material, je zelo slabo odporen proti madežem. Takšne dele pribora ne smete več pomivati v pomivalnem stroju. Na splošno se ni mogoče povsem izogniti madežem na srebrnem priboru. Neenakomerne madeže na srebrnih predmetih lahko odstranite z loščilom za kovino.

Te "mavričaste" barve so vrsta obloge, ki jo povzročijo nekatere vrste hrane, na primer cvetača, zelena, koleraba, gobe, krompir oziroma kuhana riba. Lahko se tudi zgodi, da pomivalna voda, ki vsebuje te snovi, razbarva ostale predmete v pomivalnem stroju. Te mavričaste barve so zelo tanke prevleke, ki se držijo jekla. Fiziološko so povsem neškodljive in jih lahko odstranite s čistilom za pomivalne stroje oziroma z loščilom za kovino.

Takšnim rjavečim pikam pravimo površinska oksidacija; kadar se pojavijo na posodi oziroma priboru iz nerjavnega jekla, se po navadi prenesejo od nekod drugod. Lahko na primer pridejo iz vijakov, s katerimi so ročaji pritrjeni na posode in ponve. Drugi viri rje so lahko skrhan kuhinjski pribor iz emajla, noži za lupljenje, cedila za čaj oziroma drugi kuhinjski pripomočki, narejeni iz nizko legiranega jekla. Površinska oksidacija se pogosto pojavi tudi zaradi poškodovane plastične prevleke na odcejevalnikih v pomivalnem stroju, zaradi česar kovinske palice niso več zaščitene. Nastane rja, ki jo nato voda v pomivalnem stroju razširi, dokler se ne usede na predmetih iz nerjavnega jekla. Detergent za strojno pomivanje posode sam po sebi ne more povzročati rjavenja. V redkih primerih lahko rjo v pomivalni stroj zanese voda iz pipe.

Najpogostejša oblika korozije na nerjavnem jeklu je luknjičavost, ki uničuje material. Temu pojavu so še zlasti podvržena rezila nožev. Luknjičavost se začne z mikroskopskimi luknjicami, ki so prostemu očesu nevidne. Te luknjice se večajo; poškodovani predeli, ki so temno sive oziroma črne barve in imajo zrnato strukturo, lahko narastejo za več milimetrov. Razlog za korozijo je uničenje zaščitne površinske plasti. Za to uničenje so odgovorni kloridi, ki so v pitni vodi in ostankih hrane prisotni v obliki kuhinjske soli. Kisline v hrani ta učinek samo še okrepijo. Kadar polnimo rezervoar za sol za mehčanje vode, je pomembno, da se prepričamo, da na dnu pomivalnega stroja oziroma na drugih delih ni ostankov soli. Temu se lahko izognemo tako, da vključimo predhodno izpiranje oziroma kratek cikel v novejših pomivalnih strojih; s tem izperemo vso morebitno preostalo regeneracijsko sol oziroma solno raztopino, ki je ušla iz rezervoarja. Alkalni izdelki, kot so tekoči detergenti, ne povzročajo luknjičavosti na površinah iz nerjavnega jekla.

Nastanek korozije stekla, ki povzroča mlečnato motnost, je odvisna od vrste stekla in pogojev uporabe pomivalnega stroja. Steklo se lahko kljub kemični odpornosti sčasoma poškoduje, za kar je dovolj že voda oziroma vodne raztopine. Posledično se iz stekla izločijo snovi in kozarec dobi obrabljen videz. Ta učinek je še bolj prisoten zaradi neprestanega menjavanja med mokrimi in suhimi fazami in temperaturami (med vmesnim pomivalnim ciklom). Vendar lahko mine kar precej časa, preden se pojavijo učinki, kot so motnost oziroma mlečnate črte, ki so posledica pomivanja kozarcev v pomivalnem stroju. Ker je steklo po navadi zelo bleščeče in prozorno, se vse nepravilnosti pojavijo oziroma so vidne zelo hitro. Pojav ni povezan z vrsto detergenta za strojno pomivanje posode, ki ga uporabljate. Takšna korozija stekla se lahko pojavi pri vseh znamkah detergenta za strojno pomivanje posode. Somat All in One in Somat Gold imata funkcijo, ki pomaga dlje časa zaščititi kozarce pred korozijo stekla.

Koristen nasvet: Kadar kupujete nove kozarce, bodite pozorni na oznake oziroma napise, ki označujejo, ali je izdelek primeren za pomivanje v pomivalnem stroju. Nekateri proizvajalci zagotavljajo, da so kozarci primerni za točno določeno število pomivanj.

Praske so vedno posledica mehanskega delovanja na površino stekla. Skorajda ni kozarca, ki se uporablja dnevno, in ne bi imel takšnih poškodb. Med strojnim pomivanjem se pojavijo praske in odrgnine predvsem takrat, ko kozarci udarijo drug ob drugega oziroma ob trde predmete. To se zgodi, kadar jih zlagamo v stroj, ali ker so preblizu skupaj in se dotikajo. Zaradi tega lahko nastanejo obročaste odrgnine okoli oboda, saj se kozarci med pomivanjem pogosto obračajo. Praske se lahko pojavijo na enem mestu ali po celotnem kozarcu. Lahko se tudi združijo, s čimer nastane bela pega oziroma obroč. Odrgnine so prvotna oblika poškodbe, ki ni vidna s prostim očesom. Pod mikroskopom lahko vidimo zelo drobne razpoke, ki ležijo druga ob drugi kot luske. Drobne razpoke postanejo vidne šele po večkratnem pomivanju v stroju. Praske na splošno niso takoj vidne s prostim očesom. Pogosteje, ko kozarec pomijemo v stroju, bolj so praske vidne, ker voda in vodne raztopine prodirajo v praske oziroma drobne razpoke. Posledično se stekleni delci, ki so že razrahljani, odtrgajo od površine. Postopek se še dodatno pospeši zaradi ostrega padca temperature med ciklom vročega pomivanja in mrzlim vmesnim ciklom.

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je steklo zelo gladko in neprehodno, ima steklena površina pravzaprav zelo grobo in neenakomerno strukturo, ki jo lahko vidimo pod mikroskopom. V te razpoke se lahko med uporabo kot tudi med strojnim pomivanjem ujamejo majhni delci umazanije; odvisno od pogojev med strojnim pomivanjem (izbran program, temperatura, pritisk vode iz šob itd.) in jih ni vedno mogoče odstraniti vselej, ko pomijemo kozarec. To še zlasti velja za velike kozarce; dno teh kozarcev curek vode ne doseže vedno, zato je lahko ta pojav pogostejši. Ti delci se lahko zaradi kemičnih procesov sčasoma spremenijo, kar privede do neprijetnih vonjav v kozarcu, in ko tak kozarec uporabite, se vonjave prenesejo v pijačo. Ta učinek je še posebno opazen pri mineralni vodi z mehurčki, saj dvigajoči se mehurčki ogljikovega dioksida odluščijo te delce od površine kozarca in jih porinejo na površino.

Korozija na kozarcih, ki so dolgo v uporabi, privede do sprememb na površinski strukturi, zaradi česar se mikroskopski delci lažje ujamejo na površini.

Če se želite znebiti neprijetnih vonjav iz kozarcev, pomaga, da kozarce večkrat zapored pomijete s programom, ki uporablja visoke temperature. V tem primeru poskrbite, da bodo kozarci nameščeni tako, da bo curek vode dosegel vsak del njihove površine. Včasih ni mogoče v celoti odstraniti vonjav; to je predvsem odvisno od stanja in starosti kozarcev.